Še tako dobro besedilo, z odlično vsebino, bi lahko hitro zbledelo oziroma bilo popolnoma prezrto, če bi v njem pustili slovnične napake, ki bi bralca ovirale pri branju ter čutenju bralčevih besed. Lektoriranje je torej del jezikovnega ustvarjanja, ki je potrebno, da se ohranjajo jezikovna pravila jezika, s tem pa izreka, govor itd.

Tudi če nismo jezikoslovci, slovenisti ali se kako drugače ne ukvarjamo z jezikom ali jeziki, nas pri branju zmotijo tudi tiste drobne napake: zamenjane ali spuščene črke, izgubljene vejice, napačno sklanjanje itd. Dober nasvet: kdor želi skozi pisano besedo priti do ljudi, mora poskrbeti za lektoriranje svojih besedil. Tisti, ki jezik spoštuje, se tega zaveda. Zakaj bi tvegali, ko pa nam lahko lektorji pomagajo prenesti pisna sporočila med ljudi, ne da bi jih pri tem motili naši jezikovni kiksi.

Navsezadnje s svojimi pisnimi izdelki izražamo svoj odnos do jezika ter veliko povemo tudi o samem sebi. Lektoriranje je torej varna pot, da se predstavimo skozi pisano ali govorjeno besedilo širši množici.