Konferenčni prevajalci, sodni tolmači in drugi so vrste specializiranih prevajalcev, ki se od običajnih kar precej razlikujejo.

Čeprav v osnovi delajo isto, kot običajni prevajalci, prevajajo besedila, so le-ta veliko bolj specifična kot običajna. Sodni tolmač lahko postane skoraj vsak. Ti tolmači ne smejo biti pravnomočno obsojeni za naklepno kaznivo dejanje, obenem pa morajo opraviti preizkus znanja za sodnega tolmača in pridobiti licenco. Poznamo več vrst tolmačev:
– simultane tolmače
– konsekutivne tolmače
– šepetalce

Simultano tolmačenje je tisto, pri katerem prevajalec sedi v kabini na določeni konferenci, ta kabina je zvočno izolirana, v njej pa se nahaja oprema za simultano tolmačenje. Tako prevajanje je zelo zapleteno, saj mora oseba, ki se s tem ukvarja obenem poslušati ter prevajati, udeleženci te konference pa prevode poslušajo. Čeprav delajo v skupinah, je delo precej zahtevno. Vsak jezik tolmačita najmanj dva tolmača. Oba morata biti pozorna na pravilen prevod, ton jezika in tudi barva glasu. Tu je še konsekutivno oz. zaporedno tolmačenje. Pri tej obliki prevajalec sedi v dvorani in si zapisuje izjave govornika, ob koncu izjave pa le-te tudi prevede. Veliko takih prevajalcev ima skoraj nek svoj jezik oz. simbole s katerimi si pomaga skrajšati zapiske, sedeti pa mora tako, da ima na očeh vse govorce, table in drugo.

Šepetanje pa je precej redka oblika prevajanja pri kateri prevajalec sedi zraven osebe, za katero prevaja in mu zelo tiho prevaja besedilo. To delo se smatra kot nestrokovno, zato ga velika večina tolmačev ne priporoča.

Delo je naporno a tudi zanimivo, zato se ga le lotite, če vam jeziki gredo dobro in bi se v takih poklicih radi udejstvovali.